Kdo ima lahko ODD

Osebno dopolnilno delo lahko opravljajo  vse fizične osebe, če le ne gre za delo, ki bi ga opravljali za drugo pravno osebo, za tuj pravni subjekt ali za samozaposleno osebo. Lahko pa delo opravljajo za osebo, ki ima vrednotnico, ki se glasi na njegovo ime. Vrednotnico mora pridobiti naročnik pred pričetkom opravljanja dela ali jo pridobi izvajalec ODD v kolikor bo delo opravil za še neznanega naročnika (npr. v primeru prodaje ročnih izdelkov). Vrednotnica se mora glasiti na ime izvajalca ODD, ki za naročnika (fizično osebo) opravlja dela, ki sodijo med seznam del ODD.

  • Brezposelni

Brezposelna oseba (oseba, prijavljena v evidenci brezposelnih oseb), lahko opravlja ODD  in mesečno zasluži do 200 evrov neto (navedena omejitev za brezposelno osebo je določena na mesečni ravni). Če je brezposelna oseba hkrati tudi prejemnik denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, se ji v primeru presežene meje najvišjega dovoljenega zaslužka denarno nadomestilo zniža za 50 odstotkov zneska, ki presega 200 evrov. Če že ob prijavi in uveljavitvi zahtevka za denarno nadomestilo obstaja podlaga za izplačilo dohodka iz dela, je o njej dolžna obvestiti Zavod RS za zaposlovanje (Zrsz) ob prijavi, sicer pa v roku treh dni po nastanku. O opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo je brezposelna oseba dolžna sproti obveščati Zrsz.

  • upokojenci

Če upokojenci priglasijo ODD, to ne vpliva na izplačevanje pokojnin ter izplačevanje pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja. V kolikor gre za delovnega invalida II. ali III. kategorije invalidnosti, je treba upoštevati izvajalčevo zdravstveno stanje iz odločbe o ugotovljeni invalidnosti oziroma mnenje invalidske komisije o njegovi preostali delovni zmožnosti.

  • študenti

Status študenta ali dijaka ne predstavlja omejitve za opravljanje ODD. Pri tem velja opozoriti na zakon, ki otrokom, mlajšim od 15 let, kakršno koli delo prepoveduje (razen v primerih, ko gre za izvedbo kulturnih in umetniških del in športnih dogodkov ter lažja dela po 13. letu).

  • tujci

Tujec, ki v RS že prebiva in je pridobil osebno delovno dovoljenje oziroma ima na podlagi svojega statusa pravico do prostega dostopa na trg dela, lahko opravlja ODD. Tujec, ki pa v Sloveniji prebiva iz razloga zaposlitve ali dela in ima delovno dovoljenje za zaposlitev ali delo, pa ODD ne more opravljati.

Spomnimo, prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v preteklem koledarskem letu.

Kaj ne spada v ODD?

Zmotno je mišljenje, da tisto kar naredimo z rokami v manjših količnah že šteje za ODD. Tudi če milo pridelujemo po tradicionalnem postopku in piškote pečemo po 100 letnem receptu prababice, to ne spada v ODD.

Komentiraj